Share

Helenki
(moji nečakinji v spomin)

Zlato dete moje,
Dete ti sanjavo,
Ti si meni blizi,
Gledaš pa v daljavo.

Kam? Sam Bog ga vedi!
Nič ne razodeneš,
Misli, čute svoje
Vse trdo zakleneš.

Jezik nič ne reče,
Kakor da ti nem je,
Neme govorice
Tvoje ne umem je.

In oči mi svojih
Nečeš Ti odpreti,
Skoz oči Ti v dušo
Mogel bi prodreti.

Te oči sanjave
Meni Ti zapiraš,
In le v daljno daljo
Z njimi se oziraš.

Kam? Sam Bog ga vedi!
Morda v dni bodoče?
Sreče v njih dodeli
Ti nebeški Oče!


Kratek opis pesmi

Helenki je pesem, ki jo je Gregorčič posvetil svoji nečakinji. Napisana je bila leta 1902, a v izdanih zbirkah ni bila objavljena, tako da je ostala javnosti neznana več desetletij. Še danes se pesmica v senci bolj znanih Gregorčičevih del le redko omenja, a je nedvomno vredna branja!


Komentarji