Share

Moč ljubezni

Zaljubilo se je morje v luno,
zaljubilo z neizmerno silo,
z njo združiti se srčno želelo.
Dolgih šest ur kvišku je kipelo,
drugih šest ur zopet togovalo,
togovalo, bridko žalovalo,
ker se z njo zediniti ni moglo.
Vendar ni ljubezni popustilo,
želj kipečih ni si ohladilo:
vsako šesto uro po odtoku
zopet k ljubici se luni dviga,
dviga se, se dvigniti ne more,
z njo skleniti se nikdar ne more.
Le vzdihljaji morja gor kipijo;
luno v temne megle zavijaje
tožijo morja bridkosti luni.
Ona se ljubezni verne usmili,
ker skleniti z dragim se ne more,
solze za vzdihljaje vrača
ter hladi kipeče želje morju. –

Če tako studena voda ljubi,
oj, kako pa bo to vroče srce!


Kratek opis pesmi Moč ljubezni

Moč ljubezni je zanimiva pesem, ki sodi v zgodnje Gregorčičevo obdobje - objavljena je bila že v prvem zvezku Poezij. V pesmi se zlivata optimizem in nemoč ljubezni, temi, ki Gregorčiču seveda nista tuji. Predvsem optimističen pogled na ljubezen je še značilen za njegovo zgodnje obdobje, nedosegljiva ljubezen pa je seveda stalni motiv v njegovih pesmih (Kako srčno sva se ljubila, Kropiti te ne smem, Ti meni svetlo sonce ...). Sicer pa pesem Moč ljubezni zelo spominja na pesem Dekletova molitev iz istega ustvarjalnega obdobja.


Komentarji