Share

Na sveti večer

Pod goro gre dekletce mlado,
Ko svet obhaja sveto noč,
Spoznalo bi v potoku rado,
Kaj višnja jej namenja moč.

Na valih lunin svit trepeče,
Trepeče v deklici srce,
Želeče pa in koperneče
Očesci upre na dno vode.

In, glej, iz dna valov pozdravi
Jo znan, krasan in ljub obraz,
Ki jej z nasmehom sladkim pravi,
Da tu je njiju združbe čas!

K potoku vleče tudi mene,
Ko sveto noč proslavlja svet,
Tam morda tema se razžene,
Ki v njo neba je sklep odet.

Prinagnil bodem se nad vodo,
Prisluškal, kaj bo val šumljal;
Ne svoje, naroda usodo
V proročnih valih bom iskal.

Kdaj srečno moje bo domovje?
Rešitve njemu le še ni?
Kaj mi razkrilo boš, valovje?
Nadja srce se in -- boji!


Kratek opis pesmi

Vsebina pesmi Na sveti večer vsaj deloma izhaja iz starejše ljudske pripovedke. Pesnik je v zaključku dodal tudi osebni vidik, ki, tako kot pri nekaterih drugih pesmih njegovega opusa (Eno devo le bom ljubil, Znamenje), razkrije dotlej neopazno domoljubno noto. Kot je značilno za pesmi iz Gregorčičeve mladosti, je tudi Na sveti večer izpovedna in nekoliko pesimistična pesem.


Komentarji