Share

Pri zibelki

Počivaj mirno, angelj šibki,
Ki dni le šteješ, ne še let,
Počivaj srečno v topli zibki
Ko v popji mlade rože cvet.

Sedaj trenotke sreče jasne
Deli nebeški ti vladar,
Zdaj ure ti teko prekrasne,
Krasnejših, oh, ne bo nikdar.

Zibelka s cvetjem je nastlana
In angelji pojo okrog;
Bridkost nobena ni ti znana,
Ne teža rev, nadlog in tog.

Vihar sovražen svet pretresa,
Razganja srca divji boj;
Nad zibko jasna so nebesa,
V nedolžnem srci je pokoj.

Zato le spavaj, angelj šibki,
Ki nič ne veš še, kaj je svet,
Počivaj, snivaj sladko v zibki
Ko v mehkem popji mladi cvet.

Saj, ko porasteš, dete zalo,
Drugače bode mnogokaj;
Da bi le vedno mi ostalo
Nedolžno, čisto kakor zdaj!


Kratek opis pesmi

Motiv otroške nedolžnosti Gregorčiču ni tuj, saj ga srečujemo razmeroma pogosto, na primer pri pesmi Pogled v nedolžno oko. Še bolj značilen je za pesnika seveda pesimističen, melanholičen pogled na življenje oziroma prihodnost, ki v njegovem opusu pravzaprav prevladuje, sploh v zgodnjem obdobju, iz katerega je tudi pesem Pri zibelki.


Komentarji